Splošne informacije - Kanarski otoki - Fuerteventura

V nasprotju z sosednjo Afriko na Fuerteventuri skoraj ni nevarnih živalskih vrst. Škorpijon ali strupena kača sta tako redka kot kakšna velika divja žival. Prav tako so le redki komarji ali druge žuželke. Ker ni mačk, lisic in podobnih majših plenilcev, je na otoku najti divje zajce, ježke in poljske miši. Zelo raznovrsten je ptičji svet. Najpogostejše živali pa so kuščarji mnogih vrst. Vode Kanarskih otokov so zanane tudi po bogastvu ribjih vrst.

Fuerteventura je z 1730 km2 drugi največji kanarski otok od sedmih naseljenih. Največja razdalja od zgoraj navzdol je 100 km in na najširšem predelu meri približno 30 km. Leži približno 100 km od Afrike in vsaj 1100km od španske celine. Tako je tudi geološko zgodovinsko ter kulturno skoraj bližje Afriki kot Španiji. Pa kljub vsemu je politično del Španije, je avtonomna španska provinca.
Vse teorije geološkega nastanka imajo skupno to, da so Kanarski otoki vulkanskega izvora, kar je tudi kljub eroziji zelo lepo vidno v pravi pokrajini lavnih polj na severu otoka in pri Pozo Negro. Magmatske kamenine se mešajo z apnenčasto podlago, kar daje lepe belo-črne mozaike v skalah razjedenih od morja.
Kar se tiče zelenja, je ta otok zaradi pomanjkanja padavin bolj pust. Le v redkih oazah so nasadi kanarskih palm. Po nekaterih pobočjih pa cele pravcate gozdove katkusov. Drugačna je podoba turističnih središč, kjer so predvsem zaradi namakanja prekrasni parki s za naše kraje zelo eksotičnim rastlinjem.

Na Kanarskih otokih živi priližno 1,5 mio prebivalstva od tega le 40.000 na Fuertoventuri. Veliko prebivastva je bilo primorano oditi v Španijo ali v tujino zaradi pomankanja, ki je bilo pogojeno z zelo slabimi naravnimi pogoji. Šele z razvojem turizma je število prebivastva začelo naraščati. Skoraj 2/3 sedanjega prebivalstva je na otoku prisotno za obdobje ene ali dveh generacij. Prebivalci se le redko počutijo kot španci oz. Bogovi kot sami radi poimenjujo svoje iberske sodržavljane. Največkrat se poimenjujejo kot »kanari« ali »islenos« oziroma otočani. Kljub temu da je uradni jezik španščina, boste na otokih v uradih slišali enega izmed dialektov, ki je španščini podoben, kot bi primerjai našo prekmursko narečje in slovnično sloveščino. Poleg tega pa je dialekt začinjen še z besadami, ki izvirajo iz Afrike ali Južne Amerike.

Kot povsod po Kanarskih otokih lahko tudi na Fuertoventuri zbirate med dvema tipoma kuhinje. V turističnih centrih najdete internacionalno kuhinjo, vse od stejka, pice, chop sueya do dunajskega zrezka – vse kar si pač gost poželi. Izlet v notranjost ali sprehod do starega dela mesta pa vas bo pripeljal na pravo pot. Če poleg tega še močno diši po česnu in vidite preprosto restavracijo brez nepotrebnega kiča, bi morali vstopiti. Kanarska kuhinja sicer ni prefinjena, nudi pa mnogo slastnih presenečenj. Tu se spozna, da sta česen in olivno olje zelo pomembni začimbi. Na mizi pa se znajde vse kar nudi otok: ribe, vse živali z oklepi, kokoši, svinje, ovce, koštruni in zajčki. Ne smemo pa pozabiti na veliko zelenjave, ki ni ponujena zgolj kot priloga, marveč kot enolončnica, slastna juha ali popečena na žaru. Omeniti velja, da na otoku z lastno pridelavo komaj zadostijo lastnim potrebam, tako je zaradi turizma velik del hrane uvožene ali iz Španije ali pa iz Južne Amerike. Otočani samenu zajtrku ne dajejo velikaga pomena, rezina toasta ali churros (krof pečen v olju) s kavo- cafe solo (črna kratka kava), cafe cortado (kratka kava z malo mleka) ali cafe com leche (velika skodelica kave z veliko mleka). Značilna pa sta pozno kosilo in večerja.
Jedi, ki jih morate poskusiti: Tapas-majhen pikanten prigrizek k vinu ali pivu
Gofio-pečena koruzna moka-kanarska specialiteta
Vieja- najokusnejša kanarska riba- bela in nežna
Papas arrugadas- posušen krompir v solanem ovoju z »mojo« omako, ki gre k vsem ribjim in mesnim jedem
Queso –sir iz ovčjega, kozjega ali kravjega mleka: blag do pikanten
Puchero-zelenjavna enolončnica z svinjskim ali telečjim mesom

Nakupovanje sicer ni ena vodilnih panog na Fuertoventuri, čeprav so bili kanarski otoki zaradi lege svoj čas prostocarinska cona in je trgovina dobro cvetela. V nakupovalnih predelih letovišč Corralejo in Jandia je na voljo velika ponudba prodajnih artiklov od elektronike do kopalk vrhunskih oblikovalcev.
Težko je dobiti njihove izvirne izdelke med katerimi so znane štikarije (čipke in vezenine ). Center kjer lahko najdete njihove izvorne čipke je v Lajaresu, kjer je tudi šola te umetnosti. V mnogih trgovinah, tudi v turističnih centrih je ponujana lončevina , če želite originalnost se je potrebno podati v Valle de Santa Ines, kjer je delavnica gospe Jozefe Aroze.
Za spominek lahko odnesete tudi nekaj flore Fuertoventure, skoraj povsod se namreč ponujajo semena in čebulice od strelicij, palm in kaktusov.
Zanimive so tudi razne košarice pletene iz palmovih listov in trsja . Najbolj posebene najdete v delavnici Pedra Ravela v mestecu Vega de Rio de las Palmas na poti od Betancurije do Pajare. Med izvirnimi izdelki so še fajfe in kanarski noži ter lepi pisani izdelki iz keramike.

Državni prazniki so: 25.december, 1.januar, 6.januar, 19.marec, veliki petek, velikonočni ponedeljek, 1.maj, 24. junij, telovo, 29. junij, 25. julij, 15. avgust, 12. oktober, 1. november in 8.december. Čeprav so to državni prazniki, je veliko točilnic in restavracij odprtih, banke, trgovine pa ne. Poleg državnih praznikov je v posameznih regijah še veliko lokalnih praznikov.

klicna številka za Španijo (Fuerteventuro) iz Slovenije je: 00 34
klicna številka za Slovenijo iz Španije je: 00 386
Mobilni telefoni delujejo normalno.

1ura: Slovenija 12:00 = Fuerteventura 11:00

Na Balearskih otokih ni bolj, pa tudi ne manj nevarno kot kjerkoli drugje. Nikakor ne puščajte vrednih stvari razsavljenih po avtu. Če ste kdaj brali, da španske oblasti niso preveč natančne glede mamil, to pozabite. Tihotapljenje in trgovanje z njimi vas lahko pripelje v zapor z ašest let, pa tudi manjše količine za osebno uporabo vam bodo povzročile težave. Španci in običajni letoviščarji so se že naveličali razgrajaških turistov. Ti si s popivanjem, nadlegovanjem in motenjem drugih lahko prislužijo kak udares s pendrekom ali pa tudi noč v zaporu.

Lekarna se špansko imenuje farmacia in navadno je v večjih krajih odprta ena 24 ur na dan. Kartera je dežurna piše na vhodu v vsako lekarno. V Španiji lahko v prosti prodaji dobite veliko zdravil, za katera se sicer potrebuje recept. Zdravila so cenejša kot v Sloveniji, mnogo turistov si kupi zdravila za domov. (aspirini so precej cenejši!)

Viza ni potrebna za potovanja do 90 dni.

V rabi je napetost 220-225V in vtičnice z dvema odprtinama, tako da posebnih adapterjev ne potrebujemo.